Lastne nepremičnine so pomemben del premoženja malega podjetja. Ko pride čas za menjavo lastništva v podjetju, pa lahko stari in novi lastnik (prodajalec in kupec) različno ocenjujeta vrednost nepremičnin.
Poglejmo primer: podjetje ima v lasti nepremičnino, v kateri posluje. Ocenjujejo, da je tržna vrednost nepremičnine 300.000 EUR. Obenem pa je možno v kraju, kjer se nepremičnina nahaja, primerljive prostore najeti za 1.500 EUR mesečno. Podjetje iz naslova lastništva nepremičnine torej prihrani 18.000 EUR letno. Z drugimi besedami, nepremičninska naložba prinaša 6% letni donos (18.000 / 300.000 = 0,06). Kupec podjetja meni, da mora donos na nepremičninsko naložbo znašati vsaj 8% letno. Nepremičnino zato vrednoti do vrednosti 225.000 EUR (225.000 = 18.000 / 0,08). Kupec torej nepremičnino ceni za 75.000 EUR nižje kot prodajalec. Pri pogajanjih bosta verjetno oba morala sprejeti kompromisno vrednotenje nepremičnine ali pa do posla ne bo prišlo.
Nepremičnine imajo za lastnika malega podjetja lahko čustveno ali drugačno iracionalno vrednost. Verjetnost, da bo tudi kupcu nepremičnina “všeč”, je majhna. Prodajalec mora zato, če hoče podjetje prodati, na nepremičnino gledati kot na vsako drugo tržno blago in pri vrednotenju upoštevati tržne dejavnike.