Nedavno sem bil seznanjen z naslednjo situacijo: lastnik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo je prodal polovico svojega deleža. Višina kupnine je bila simbolična (zelo nizka). Kupec je celotno kupnino dolžan plačati po nekaj mesecih. Novi solastnik je postal tudi direktor. Po nekaj mesecih dela novega direktorja se je poslovanje družbe močno poslabšalo. Zaradi tega novi solastnik in direktor svojega dolga ne želi plačati. Pravi, da ni vedel za poslabšanje poslovanja v času, ko je kupoval poslovni delež.
Iz zapisanega lahko razberemo mnogo tveganih in napačnih odločitev prodajalca:
* tvegano je prodati 50% delež v lastniški strukturi. Razmerje 50:50 ustvarja potencialno pat pozicijo, iz katere ni izhoda, če ta izhod ni definiran pred kreiranjem takšne lastniške strukture.
* naivno je prodajati za ceno, ki je očitno nižja od možne.
* za odlog plačila kupnine ni nobenega racionalnega razloga.
* imenovanje enega direktorja je tvegano, saj ga praktično ni mogoče razrešiti niti imenovati novega (drugega direktorja).
Če se vrnem k naslovu, je odlog plačila smiseln na primer takrat, ko:
* gre za odloženo plačilo dela kupnine, nikakor pa ne celotne kupnine;
* je del kupnine vezan na poslovanje podjetja v prihodnosti;
* stari lastnik še vodi podjetje;
* je na ta način mogoče doseči višji znesek kupnine;
* je plačilo odloženega dela kupnine ustrezno zavarovano;
* je kupec likviden in solventen.
Nikakor pa ni primerno brez utemeljenega razloga celotnega plačila kupnine odložiti tako, kot je to storil prodalec v zgornjem primeru.