Pred dnevi sem že napisal kratek prispevek o spremembah pri obveznem zavarovanju družbenikov. Spremembe najbolj vplivajo na družbenike poslovodje (direktorje) enoosebnih družb. Pri tem nekateri družbeniki ravnajo celo tako, da v lastniško strukturo vključijo novega lastnika (verjetno gre za sorodnike), kar povzroči, da enoosebna družba postane večosebna. S tem poslovodja družbenik dobi (ohrani) možnost za zavarovanje v okviru delovnega razmerja (t.i. zavarovalna podlaga 01), si še naprej izplačuje plačo in se izogne vsem težavam, ki jih prinaša nerazumno zapletena ureditev, s katero se vsi spopadamo.
Menim, da so spremembe v lastniški strukturi za podjetje tako pomembne, da jih ne gre izvajati kar tako. Prinašajo lahko različne neželene posledice. Družbenikom, ki spreminjajo lastniško strukturo, svetujem, da naj to storijo le, če je bil to itak njihov vsebinski namen. Glavni argument za tako stališče je možnost, da država sprejme predpis, ki bo “družbenike” v smislu socialnega zavarovanja opredeljeval širše, kot so opredeljeni zdaj. V reformi pokojninske zakonodaje, ki je sicer propadla, je ZPIZ-2 v 16. členu vseboval določbo, da so v smislu socialnega zavarovanja družbeniki vsi tisti, ki imajo vsaj 25% deleže v družbah. Če bi bil torej ta zakon sprejet, bi morala denimo d.o.o. imeti vsaj 5 družbenikov, če bi želel poslovodja – družbenik še ostati zavarovan v okviru delovnega razmerja.
Na podlagi novih tolmačenj zakonodaje morajo biti poslovodje družbeniki enoosebnih družb v letu 2012 zavarovani na t.i. podlagah 040 in 112. To pomeni spremembo pogodbenega odnosa med družbo in družbenikom. Namesto pogodbe o zaposlitvi je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.
Česa se pravzaprav bojijo poslovodje družbeniki enoosebnih družb? Sklepam, da naslednjega:
a) administracije
Problem: poslovodja družbenik mora sam plačevati prispevke za socialno varnost.
Rešitev: operativno naj plačila izvede družba.
Problem: poslovodja družbenik mora oddajati obrazec na portal eDavki.
Rešitev: obrazec naj oddaja računovodja.
Problem: vsako leto je potrebno ugovarjati zoper odmero dohodnine.
Rešitev: je ni. Ugovor je nujen. Vračila bodo visoka. Če poslovodja ugovora ne vloži, najverjetneje izgubi precej denarja.
b) višje davčne obremenitve
Problem: mesečna davčna obremenitev po pogodbi o poslovodenju je višja od obremenitve po pogodbi o zaposlitvi.
Rešitev: je ni. To je res. Vendar je letna obremenitev nižja: na letnem nivoju je ugodneje prejemati dohodke po pogodbi o poslovodenju.
c) izguba ugodnosti iz pogodbe o zaposlitvi
Problem: po pogodbi o poslovodenju družbeniku ne pripadajo več pravice do regresa, odpravnine, solidarnostne pomoči…
Rešitev: družbenik naj zviša izplačilo po pogodbi o poslovodenju. Rešitev je “polovična”, saj so dajatve po pogodbi o poslovodenju večinoma višje kot pa pri zgornjih dohodkih.
V poslovnem svetu se vsakdo bori po svojih najboljših močeh. Morda je za družbenika poslovodjo enoosebne družbe res najprimerneje spremeniti lastniško strukturo in tako ustreči novim tolmačenjem zakonodaje. Pomembno pa je pri tem dobro pretehtati poslovne in druge vplive. Upam si trditi, da znamo pri tem dobro svetovati. Še več: za naše stranke nasvete tudi izvedemo v praksi.