V praksi se mi je zgodilo, da je prodajalec podjetja od potencialnega kupca zahteval aro, in sicer pred podpisom prodajne pogodbe.
Predujem ali celo ara se pri prodajah podjetij uporablja izredno redko. Vsaj v moji praksi takega primera še nisem imel.
Zakaj je tako? Menim, da zato, ker je podjetje kompleksna, živa tvorba, ki nenehno spreminja strukturo premoženja in financiranja le tega. Podjetje ni mogoče primerjati z nepremičnino ali premično stvarjo, ki imata največkrat očitne fizične ali drugačne lastnosti, ki niso podvržene tako hitrim spremembam. Dokler ni sklenjena prodajna pogodba in kupec še ni prevzel lastniških upravičenj, podjetje lastniško obvladuje prodajalec. Kdor pa lastniško obvladuje podjetje, lahko prodaja premoženja, se zadolžuje in podobno. Stanje premoženja in financiranja v trenutku prodaje prodajalec in kupec določita s pogodbo. Dokler ta ni sklenjena in zato premoženjsko stanje ni ustrezno opisano, pa ni korektno zahtevati predujma ali are.
Če prodajalec zahteva predujem ali aro, bo to pri kupcu sprožilo vse možne opozorilne signale. Bolj običajno in enostavneje je pohitriti prodajni postopek in čim prej skleniti pogodbo, potem pa le to ustrezno izvršiti.
Seveda je možno pri prodaji podjetja uporabljati tudi predujme. Morda je to ustrezno takrat, ko zaradi različnih razlogov še ni možno skleniti prodajne pogodbe in stranki zato skleneta denimo predpogodbo. Prav tako je možno operirati s predujmi takrat, ko je naprodaj podjetje kot premoženje (sredstva) in ne kot pravna oseba (družba).
Predujmi so pri prodajah malih podjetij neobičajni. Prodajalec naj zahtevo po plačilu predujma utemelji s tehtnimi argumenti, s katerimi se bo racionalni kupec moral strinjati.