Dražba je dobra. Še posebej za prodajalca podjetja oziroma lastniškega deleža v njem.
Čeprav naslov govori o dražbi, pri prodaji podjetja ne gre za dražbo, pač pa za zbiranje ponudb.
Več ponudb za prodajalca pomeni višjo verjetnost, da se bo ponujena cena približala tržni vrednosti. Prav tako je v primeru, da prodajalec prejme več ponudb, manj pomembna poprejšnja ocena vrednosti.
Zbiranje ponudb je običajno pri prodaji lastniških deležev v velikih podjetjih, kot se dogaja v primeru Mercatorja.
Pri malih podjetjih je žal tako, da je zbiranje ponudb težje organizirati. Razlogi so lahko naslednji:
* Slovenija je majhen trg, mala podjetja večinoma nastopajo na lokalnem trgu, zato je tudi potencialnih interesentov (lokalnih akterjev) manj;
* prodajalec ne želi javne objave namere o prodaji deleža; če prodaja deleža ne bo uspešna, bo verjetno še naprej delal v podjetju in ostal njegov lastnik;
* kupci svoj interes za nakup izrazijo v različnih časovnih obdobjih, zato ponudbe ne morejo biti enakovredne, saj se pogoji poslovanja nenehno spreminjajo;
* računovodski izkazi podjetja, ki je naprodaj, niso revidirani, zato je težje pripraviti podrobne, verodostojne in izčrpne informacije, ki bi kupcu zadostovale za pripravo ponudbe;
* dogovor o delu lastnika malega podjetja po izvedeni prodaji oziroma v prehodnem lahko močno vpliva na ceno in ostale elemente prodajne pogodbe;
* ker gre za malo podjetje, dostikrat odloča tudi “kemija” med kupcem in prodajalcem, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za izvedbo transakcije.
Prodajalec malega podjetja, ki v kratkem času uspe pridobiti več ponudb za nakup s strani potencialnih kupcev, naj to šteje za velik uspeh.