O nadomestitveni vrednosti sem že pisal.
Razumevanje nadomestitvene vrednosti je še posebej pomembno v primerih, ko je mogoče v razumnem roku vsa pomembna sredstva podjetja nadomestiti – kupiti na trgu ali jih zgraditi.
Primer:
Družba je zgradila nepremičnino, ki jo oddaja v najem. Celotna naložba je bila začeta pred tremi leti, končana pa pred enim letom. Izdatki za celotno naložbo so znašali 1.000.000 EUR. Družba nima nobenih dolgov. Lastnik želi družbo prodati, pri čemer zahteva 4.000.000 EUR. Ceno je izračunal tako, da je število kvadratnih metrov množil s tržno ceno.
Razumljivo je, da ne moremo oporekati tržni ceni. Po drugi plati pa potencialni kupec hitro sam ugotovi zgornja dejstva, saj je investiran znesek viden iz javno objavljenih računovodskih izkazov. Če je torej možno podobno nepremičnino zgraditi na podobni lokaciji v podobnem času in s podobnimi izdatki, potem je malo verjetno, da se bo kupec odločil za nakup. Verjetneje je, da bo gradil sam.
Primer je do skrajnosti poenostavljen. Zapisal sem ga zato, ker se v praksi srečujem s podobnimi situacijami. Posebno aktualnost takim situacijam dajejo recesijske razmere, v katerih je izredno težko prodati nepremičnine z želenim dobičkom. Svojevrstna zanimivost je, da prodajalci ne popuščajo pri cenah in zahtevajo astronomske dobičke. Celo tisti, ki so v hudih likvidnostnih težavah.