O vplivu nezanesljivih informacij na prodajo malega delujočega podjetja sem že pisal tukaj in delno tudi tukaj.
Prodajalec mora pred začetkom prodajnega postopka zagotoviti vse potrebno, da bodo informacije o podjetju zanesljive (točne), popolne, pravočasne in tudi natančne.
I. Zanesljivost in točnost informacij
Že pripravljene informacije (denimo računovodski izkazi) se kasneje ne smejo spreminjati. Bolje je, da informacije sploh ni, kot pa da ni točna.
II. Popolnost informacij
Informacije morajo biti popolne. Če že niso popolne, morajo vsaj vsebovati dele, pomembne za odločanje.
III. Pravočasnost informacij
Stara informacija je malo vredna. Kupec, ki ga danes zanima finančno stanje malega podjetja, bo zahteval bilanco stanja na dan 30.4.2011, izkaz poslovnega izida od 1.1.2011 do 30.4.2011, za ključne postavke pa bo želel še bolj sveže informacije (terjatve, obveznosti in stanje denarja na včerajšnji dan).
IV. Natančnost informacij
Površne informacije mečejo slabo luč na podjetje in lastnika – prodajalca. Z natančnostjo pa ne gre pretiravati. Bolj kot natančnost je pomembna zanesljivost, popolnost in pravočastnost informacij. Ni pomembno, če v računovodskih izkazih manjka za 10 EUR stroškov. Bolj je pomembno, da je pravilno beležena prodaja pomembnega osnovnega sredstva.
Lastnik malega podjetja pogosto vodi posle na podlagi nabora informacij, ki ustreza le njemu. Za spremljavo in vodenje tekočega poslovanja je to lahko ustrezna in zadostna informacijska podlaga. Ko pa se enkrat lastnik odloči, da bo podjetje prodal, mora biti pripravljen na pravočasno zagotovitev zanesljivih informacij, večinoma v konvencionalni obliki, kot so medletni računovodski izkazi in spremljajoče evidence. Če so evidence podjetja neurejene ali informacij ni mogoče priskrbeti zaradi drugih razlogov, je najbolje, da lastnik ne prične prodajnega postopka. V takem primeru lahko še vedno proda vsa ali posamična sredstva podjetja in kasneje podjetje likvidira.