Davčne oaze so države ali deli držav, ki podjetjem in posameznikom ponujajo ugodne pogoje obdavčitve.
Ta, večinoma prekomorska (offshore), območja predstavljajo uporaben instrument mednarodnih podjetij, ki z njihovo pomočjo optimirajo davčne obveznosti. Gre za mednarodna podjetja, katerih poslovna filozofija vključuje aktivno optimiranje davčnih obveznosti. Taka podjetja imajo lahko (ne pa nujno) katero od naslednjih lastnosti:
– obvladujočega posamičnega lastnika (fizično osebo ali družbo);
– ponavadi njihove delnice ne kotirajo na uveljavljenih borzah (kotacije na večjih borzah močno povečajo zahteve po transparentnosti);
– v lasti imajo veliko število podjetij, še zlasti v davčnih oazah (primer NewsCorp, o katerem je že pred leti pisal Economist);
– optimizacija davčnih obveznosti jim povzroča visoke stroške, tako za osebje znotraj podjetja kot za drage zunanje izvajalce in strokovnjake.
Po drugi strani pa v mednarodnem okolju obstajajo tudi velika, uspešna in znana podjetja, ki se manj aktivno ukvarjajo z optimiranjem davčnih obveznosti. Taka podjetja stavijo na to, da jim bo prihranek s tem povezanih stroškov delno ali celo v celoti odtehtal višjo davčno obremenitev.
Velja pa omeniti še tretji način davčne optimizacije: selitev poslovanja v davčno bolj ugodne države, pri čemer praviloma ne gre za davčne oaze. Tako podjetja selijo poslovanje tja, kjer so (poleg ostalih ugodnih pogojev) davčni režimi zanje ugodnejši. Na primer Renault ima v Sloveniji konkurenčne pogoje za poslovanje.
Utopično bi bilo pričakovati, da mednarodna in lokalna podjetja ne bi stremela k plačevanju nižjih davkov. Slovenska podjetja pri tem morda nekoliko pretiravajo. Uporaba davčnih oaz ni smiselna takrat, ko to predstavlja kršitev lokalne zakonodaje. Takrat, ko se davčno izogibanje prevesi v davčno utajo, ki je kaznivo dejanje. Na zelo spolzkem terenu se gibljejo podjetja, ki prenašajo denar v davčne oaze in:
– ne poslujejo v mednarodnem okolju;
– transakcije ne temeljijo na resničnih poslovnih dogodkih;
– denar iz davčnih oaz prenašajo lastnikom podjetij, ki so slovenski rezidenti.
Našim strankam, ki so po velikosti mikro in mala podjetja, uporabo davčnih oaz odsvetujemo. Stroški tovrstnega davčnega optimiranja so previsoki in ne odtehtajo možnega prihranka pri davčni obremenitvi.