Pripis 12.10.2016: spodnji prispevek smo napisali še pred sprejetjem zakonodaje o izvršnici, na podlagi takrat dostopnih dokumentov. Bolj praktično smo izvršnico opisali v zapisu po sprejetju zakonodaje.
Izvršnica je nov instrument za zavarovanje plačil, katerega uvedba se nam obeta v kratkem. Poglejmo njene bistvene značilnosti:
1. Abstraktnost
Izvršnica ni vezana na konkretni pravni posel. Izvršnici ni mogoče ugovarjati na podlagi sklenjenega pravnega posla (na primer neizpolnitve pogodbe). To je pomembna razlika v primerjavi z menico (razen domicilirane menice).
2. Zadržanje s strani banke, tudi če ni sredstev na računu
Banka mora izvršnico zadržati “v vrstnem redu” in poplačevati upnika do celotnega plačila zneska iz izvršnice, oboje v roku največ 30 dni. To je razlika v razmerju z domicilirano menico. Upnik se lahko poplača iz kateregakoli dolžnikovega računa pri katerikoli banki v Sloveniji. Če dolžnik pri banki, kateri upnik predloži izvršnico, nima sredstev, banka pošlje izvršnico drugi banki, pri katerih ima dolžnik odprt račun. Če banka ugotovi, da so vse banke poskušale plačati dolžnikov dolg iz izvršnice, pa dolžnik ni imel sredstev na računih, izvršnico vrne dolžniku. “Zadržanje” izvršnice torej ni trajno, ampak traja pri vsaki banki največ 5 ali največ 30 dni.
3. Stroškovno ugoden avtomatizem poplačila
Izvršnica je blizu izvršljivemu notarskemu zapisu. Vendar je tak zapis drag in preveč zapleten za uporabo pri manjših poslih. Izvršnico bo zelo enostavno izdati.
4. Veljavno izvršnico lahko izdajajo le gospodarski subjekti
Izvršnica, izdana s strani osebe, ki ni gospodarski subjekt, nima pravnih učinkov. Za razliko od menice.
5. Izvršnica ne posega v postopek izvršbe
Poplačilo je možno le iz računov, ki niso blokirani v postopku izvršb.
6. Izvršnica izjemno zaostruje položaj dolžnika!
Pričakujemo, da bodo prodajalci od kupcev blaga in storitev množično zahtevali izvršnice. Izvršnica je za dolžnika (kupca) izredno oster in strog instrument! Imetnik izvršnice (prodajalec) se bo lahko poplačal do zneska na izvršnici ne glede na morebitna že izvedena plačila s strani dolžnika – kupca. Zato previdno pri izdaji izvršnic! V primeru neupravičene predložitve izvršnice dolžniku ostane le pravdanje na sodišču. To pa ni tako kratko in učinkovito kot uporaba izvršnice.
7. Vpis v register pri Ajpes
Izvršnica velja le, če je vpisana v register pri Ajpes. S tem regulativa vsaj nekoliko ščiti dolžnika. V register jo lahko vpišeta tako upnik kot dolžnik. V registru banke beležijo celotno ali delno plačilo na podlagi izvršnice.
8. Izvršnica omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti
V postopku izdaje in predložitve izvršnice sodnega nadzora ni.
9. Izvršnica ni prenosljiva
Velja le v razmerju med upnikom in dolžnikom. Za razliko od menice, pri kateri je prenosljivost dostikrat njeno bistvo.
10. Elektronska oblika
Izvršnica se lahko izda v elektronski obliki.
Vsi, ki se še spomnite akceptnega naloga, boste ugotovili, da je izvršnica zelo podobna akceptnemu nalogu. Akceptne naloge smo uporabljali do 30.6.2002. Razliki sta dve:
– posebnega registra akceptnih nalogov ni bilo, po čemer pa tudi ni bilo potrebe, saj je plačilni promet centralizirano opravljala predhodnica Ajpes (APPNI in še prej SDK).
– akceptni nalog je “sedel na računu dolžnika”, dokler upnik ni bil poplačan, denar je lahko kapljal po obrokih.
Zakonodaja v zvezi z izvršnico še ni sprejeta. Vse zgornje je zapisano na podlagi predloga zakonodaje, izdelanega s strani Ministrstva za finance. Po sprejetju zakona bomo zapisali še kakšen praktičen napotek, pri čemer nam bo pomagala praksa.