Pred časom sem si z zanimanjem ogledal angleško serijo G. Bates proti pošti. Gre za napeto serijo, posneto po resničnih dogodkih, katere zaplet ima vir v računovodskih napakah. Ni prav pogosto, da bi bila računovodska tema zanimiva do te mere. No, najbrž ni, razen, če vsak dan prebiješ med konti :).
Številni najemniki poštnih poslovalnic so bili po krivem obdolženi tatvin zaradi napak v računovodskem informacijskem sistemu britanske pošte. Povsem na koncu serije se je pojavilo vprašanje, kam je izginil domnevno ukraden denar, ki ga nihče zares ni ukradel. Saj denar, ki ga je pošta pogrešala, mora nekje biti, in če ga obdolženci niso ukradli, kje potem je?
Eden od likov, forenzični računovodja, je pojasnil, da se denar nahaja nekje na prehodnem kontu (“suspense account”) v obsežnem računovodskem sistemu pošte.
To me je vzpodbudilo, da sem šel iskat pojem “suspense account” in na hitro našel naslednje vire:
- računovodski pojmovnik opredeljuje prehodni kontov (“transitional account”), na katerem se začasno izkazujejo podatki o poslovnem dogodku, ker ni zadostnih podatkov za dokončno knjiženje;
- Wikipedia pravi, da se “suspense account” uporablja za dvomljive knjižbe in razlike, ki čakajo na analizo in razporeditev;
- Investopedia navaja, da je to del poslovnih knjig podjetja, kjer so zabeleženi nejasni vnosi, ki čakajo na analizo in razporeditev.
Kot nalašč sem tudi v vsakodnevni praksi naletel na ta pojem. V knjigovodstvu podjetja uporabljajo “suspense account” za vse knjižbe, ki jih ne znajo razporediti. Dojel sem, da je najbrž uporaba takega konta kar razširjena, če je bil tak konto v središču morda največjega britanskega pravnega škandala in če ga hladnokrvno uporablja tudi slovensko podjetje.
Mislim, da uporaba takega konta ali kontov ni upravičena, ni strokovna, da zakriva akutno pomanjkanje računovodskih veščin in da lahko povzroči resne probleme tako podjetju kot tudi zunaj njega, kar se je zgodilo tudi britanski pošti in najemnikom njenih poslovalnic.
Uporaba prehodnega konta je upravičena:
- pri prenosih denarnih sredstev med bančnimi računi; ker ta niso nujno izvedena isti dan, se na prehodnem kontu lahko “prehodno” pojavi saldo ali stanje;
- pri centskih izravnavah različnih postavk, posledično sta stanje in promet na takem kontu vrednostno zanemarljiva;
- pri prilivih, ki jih ni moč razporediti, ker plačnik ni točno znan. Pa še v tem primeru je znana vsaj banka plačnika. To tudi ni prehodni konto, pač pa posebni konto dolga, saj je treba denar vrniti, če ni moč identificirati plačnika.
Na tak način prehodne konte uporabljamo tudi v Semaforju. Če boste postali naša stranka, bomo skrbno in strokovno razporejali transakcije vašega podjetja na pravilne konte. Ničesar ne bomo pometali pod preprogo, nikoli ne bomo iskali lahkih rešitev, če te ne bodo vodile do pravilnega knjiženja.
Uporaba prehodnih kontov kar na počez je lahka rešitev, je “fajn”, morebiti računovodji tudi skrajša delovnik za kakšno uro, vendar je kot strokovnjaki ne bi mogli nikdar sprejeti. Strokovno delo je treba opraviti tako, kot je prav, četudi je to naporno in vzame več časa. Tega ne poudarjamo velikokrat, saj se nam zdi samoumevno. Če ste enakega mnenja, vam z veseljem pripravimo ponudbo naših storitev.